Odgovor na članek v delu:
Peter Rak, DELO 5. marec. 2019: “Izločil se bom iz vseh postopkov odločanja”
“ZAPIK,” smo nekoč rekli, ko smo se kot otroci lovili in je prišla nevarnost, da nas nekdo ulovi. Pa smo bili zaščiteni in nam nobeden nič ni mogel.
Zdaj so časi drugačni. Zdajšnji otroci se več ne igrajo na dvoriščih. Izrazoslovje se je spremenilo.
Mi smo odrasli. Sprejemamo svoje dolžnosti, svoje odločitve in odgovornosti. A nekaterim je tisti stari »zapik« ostal. Ko ti gre za nohte, pač rečeš: »Izločil se bom iz vseh postopkov odločanja.« (Noj bi v tem primeru dal glavo v pesek).
Oprostite gospod minister. Ne morete hkrati voditi Ministrstva in se izločevati iz postopkov odločanja. Boste to v svojem mandatu storili vsakokrat, ko bo na tapeti institucija, katere direktor ste? Boste to storili vsakokrat, ko bo na tapeti neka institucija iz vašega konzorcija mreže raziskovalnih umetnosti? Boste to storili tudi, ko se bo odločalo o institucijah, ki se vašemu konzorciju upajo konkurirati?
Ne gospod minister. Edini način, da se minister izloči iz vseh postopkov odločanja je tako, da ne kandidira za ministrski stolček. Kot pravi stari slovenski pregovor: »Ne moreš rit stisnit in prdnit.«
Naše izkušnje pridobljene ob pisanju, prijavi, odpiranju prijav ter odgovorov pristojnih med in po razpisu so ogromne in neprecenljive. Iz razpisa se nismo izločili, čeprav bi to morda nekateri želeli. Z vso odgovornostjo smo se lotili komuniciranja v svežem konzorciju in sestavili kvalitetno prijavo polno uresničljivih in originalnih vsebin. Med pisanjem smo s strani Ministrstva doživljali kontradiktorne odgovore, različne pogoje do različnih prijaviteljev, saj so nekateri posvečeni načrte in pogoje poznali vnaprej. Doživeli smo posebno pozornost komisije pri odpiranju naše vloge, ki je bila za razliko od drugih skrbno vezana in zapečatena – tako, kot je zahteval razpis. Doživeli smo neskladnosti razpisa in razpisnih dokumentov; v razpisu pravne oblike ustanove ni med upravičenci, v dokumentih pa kot možnost nastopa. Naprej v razpisu kot priloga manjka »obrazec za oznako vloge« s katero bi morala biti opremljena vsaka vloga. Doživeli smo, da nastopa predstavnik prijavitelja hkrati v vlogi prijavitelja in odločevalca. Če pomagam obema ostalima prijaviteljema in ju sestavim (kot je sam Minister omenil: »nobeden od deležnikov s področja kulture ni bil navdušen nad odločitvijo o dveh centrih.«) iz referenc upravičeno sklepam, da se v tem giga-konzorciju skriva tudi sam pisec projekta. Če bi imeli Poirota v naših krajih, bi ga zagotovo zbodla beseda Ars Electronica iz Linza – ta namreč nastopa tako v Ministrovi hvalnici partnerjev konzorcija, kot tudi v samem razpisu pod opombo pri Namenu in cilju javnega razpisa. Poirot se seveda tu ne bi ustavil, kaj šele izločil iz nadaljnjega raziskovanja. Ugotovil bi, da se taista referenca ponovi pri nekem drugem, 25 milijonskem razpisu – arhitekturnem natečaju CENTRA ZNANOSTI v Ljubljani. Verjetno bi znani detektiv začel povezovati akterje obeh razpisov, uvidel celotno sliko organiziranega konzorcija, ga razkril javnosti, nakar bi sledile sankcije. Primer zaključen.
Žal pri nas nimamo Poirota. Imamo pa medije, imamo raziskovalne novinarje. Imamo organizirane konzorcije in imamo javnost. Pri sankcijah malce šepamo – in pri odgovornosti tudi.
Pisanje takšnih tekstov in razkrivanje nepravilnosti, diskriminatornosti, netransparentnosti in licemerstva ni temelj in bistvo mojega delovanja.
Ali pač! Vizija Hiše eksperimentov je:
Živeti in sodelovati v zdravi demokraciji – družbi z bistveno večino kritično razmišljajočih s sposobnostjo reševanja problemov.
Za kritično razmišljanje in ustvarjanje lastnega mnenja so javnosti potrebne informacije. Tudi tiste od Hiše eksperimentov.
Že zdavnaj sem sklenil, da se ne bom izločeval iz postopkov odločanja v instituciji, ki jo vodim. In odločil sem se, da bom nepravilnosti in nečednosti razkrival.
