Miha Kos: tako mislim …

Originalni, needitirani članek, kasneje objavljen v spletni verziji časopisa DELO dne (22. 12. 2014)

Eden od eksperimentov redne zbirke Hiša eksperimentov prikazuje, kaj se zgodi, če voziš avto pod vplivom alkohola. Za sabo ima ta eksperiment že kar nekaj delovnih let, a še vedno pred njim stalno potrpežljivo čaka množica obiskovalcev, ki se hočejo preizkusiti še sami.

(Ne) kultura pitja

Bližajo se prazniki in verjetno bo spet mnogo tistih, ki si bodo absurdno »nazdravljali« (beri: želeli zdravje) tako, da bodo v zrak dvigovali čaše s pijačami, ki so vse prej kot zdrave. In žal bo med njimi še vedno preveč takšnih, ki menijo, da sploh bolje vozijo, če so malce »pod gasom«.

Ne za njih (ti se pač svojih načel držijo kot pijanci plota), ampak za vse radovedne in dvomljive, ki takšne trditve raje preverijo, kot pa da bi vanje verjeli smo v Hiši eksperimentov pripravili eksperiment Več kot ga spiješ, bolj se zabiješ.

Eksperiment smo razvili že pred kar nekaj leti točneje leta 1997. Potem pa smo ga tekom let izboljševali in zdaj je eden tistih, pred katerim se stalno nabira vrsta. »Daj še meni! Tudi jaz bi rad vozil!« je vsakodnevna praksa.

Kaj se pravzaprav dogaja?

Obiskovalec se nahaja pred poligonom z dvema parkiriščema in zavito, pikčasto potjo, ki vodi od prvega parkirišča k drugemu. Na voljo je volan, menjalnik, stopalka za plin, ter monitor in štirje gumbi.

Obiskovalec upravlja z daljinsko vodenim avtomobilom, ki ima na strehi kamero. Tako se na monitorju vidi, kakor da bi dejansko sedel v avtu in gledal vožnjo skozi vetrobransko steklo. seveda pa so tu še posebni štirje gumbi, opremljeni z ilustracijami Boža Kosa, ki prikazujejo treznega voznika, tistega, ki je že enkrat »nazdravil«, tistega, ki je »nazdravil« že večkrat in »totalno nazdravljenega«.

Avto skušaš odpeljati od enega parkirišča do drugega, pri čemer lahko sam določiš svoje »nazdravljeno« stanje.

V računalnik smo vprogramirali reakcijski čas, ki je podaljšan in glede na promile, ki si jih zaužil. Trezen prepelješ avto do parkirišča brez problema. To pa ne morem trditi za drugačna stanja. Še celo tisti največji gorečneži pregovorov »eden ni nobeden«, »en kozarec na dan je zdrav« in »jaz bolje vozim šele, ko ga malce spijem« več ne zdržijo. Podaljšan reakcijski čas pač pomeni, da se čas, ko oči sporočijo možganom, da je avto pred ovinkom in možgani naprej ukažejo rokam, naj volan obrnejo, podaljša. Avto zavije s poti ali pa trči ob ograjo steze.

Izdelali smo tudi knjižico-risanko, ki jo lahko na hitro prelistaš, iz hitro listajočih zaporednih sličic pa si oko ustvari navidezni film. Listanja si lahko ogledate na povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=cXhrpEhN29I&feature=youtu.be in

https://www.youtube.com/watch?v=Ss1Wvt00_UI&feature=youtu.be .

Ugotovite, katera vožnja je trezna in katera ne!

 

Ne fizikalni eksperiment

Mnogokrat mi kakšen znanec prizna, da še ni bil v Hiši eksperimentov, ker da ni ravno za fiziko. Pa mu rečem, da v Hiši ne promoviramo fizike ampak navdušujemo obiskovalce za izobraževanje. V ta namen pa uporabljamo eksperimente iz raznih področij znanosti: iz psihologije, kemije, geografije, ja, tudi fizike, pa medicine in jezikoslovja. Tema znanosti sploh ni tako zelo pomembna. Pomembno je, da eksperiment spodbudi eksperimentalni  duh oziroma radovednost v obiskovalcu, tako da si ta reče: »Zanimivo. Kaj pa, če spremenim tole? Kaj se bo dogodilo potem.« Ali pa: »Zakaj pa to tako deluje. Jaz bi si mislil, da se bo zgodilo ravno nasprotno. O tem si moram doma še več prebrati!«

Kako nastane nov eksperiment?

Večkrat so mi že zastavili to vprašanje. Pravzaprav pravega odgovora na to ne poznam. Skupina Hiše eksperimentov se večkrat tedensko sestaja. To ni težko, saj smo zdaj že v zelo tesnih prostorih. Pa pade kakšna misel, ideja. In drug doda nekaj svojih misli, pa tretji in četrti in iz misli in idej se počasi ustvari velik oblak in potem začnejo ideje deževati. Važno pa je, da se vse ne ustavi pri ideji in da obstajajo ljudje, ki znajo potem ideje preleviti v eksperiment. Ideje dobijo roke in noge in oči in usta, tako da lahko najprej mi, potem pa  še obiskovalci začno komunicirati z njim.

In kaj bo naslednji eksperiment? Kaj pa vem? Glede na prehitro vožnjo avtomobilistov v naših krajih se bomo morda lotili eksperimenta, ki bo mlade usposobil brati prikazovalnik hitrosti v avtomobilih svojih staršev in hitrost primerjati z omejitvijo, napisano na prometnem znaku. Morda pa bodo otroci z razočaranim opozarjanjem staršev iz zadnjega sedeža o prekoračeni hitrosti dosegli to, česar kazni, preventiva in policisti niso. V voznikih spodbuditi sram in slabo vest zaradi prehitre vožnje. Iskreno upam.

Miha Kos, direktor, Hiša eksperimentov

fotografije: arhiv Hiše eksperimentov

Originalni, needitirani članek, kasneje objavljen v spletni verziji časopisa DELO dne (14. 11. 2014)

Hiša eksperimentov je dobila naraščaj z imenom Hiška eksperimentov.
Rodila se je 9. 10. 2014 v Lendavi in tehta dobrih 45 mobilnih in interaktivnih eksperimentov.

Hiša, ki potuje

Hiša eksperimentov je vseslovenska. Obiskovalci prihajajo iz praktično vseh slovenskih krajev. V Hiši pa se radi sprašujemo in vprašali smo se, zakaj ne bi potovali tudi mi. In tako je nastala Hiška eksperimentov – slovenski mobilni center znanosti. S sredstvi globalnih pokroviteljev – družbe LEK ter Telekoma Slovenije – smo izdelali množico manjših, namiznih, varnih in atraktivnih eksperimentov in poslali pozive v slovenske kraje, da smo pripravljeni priti. Scenarij obiska je bil enostaven: za en dan »zavzamemo« dva razreda in telovadnico v osnovni šoli. Postavimo eksperimente in izvedemo dva znanstvena šova. Zvečer smo že doma.

Pogoj za obisk je tudi pesem

Seveda smo za obisk posamezne šole postavili nekaj pogojev: obisk mora biti za šolarje in druge obiskovalce ter šolo brezplačen. Naš obisk financirajo lokalni pokrovitelji in občina. Šolski pevski zbor na odprtju dogodka zapoje Adi Smolarjevo Himno Hiše eksperimentov.

Pogoje smo postavili in novico vrgli v eter. Najprej je bilo zatišje, potem je začelo kapljati, na koncu se je vlilo. V enen mesecu smo slišali že štiri izvedbe naše himne in doživeli štiri zmage radovednosti. In to je, kar si želimo – mlade, ki so radovedni, ki si zastavljajo vprašanja in vztrajno iščejo odgovore.

Pojdite na našo spletno stran: http://www.he.si , izberite Hiško eksperimentov in poslušajte izvedbe Himne še sami!

Testiranje samega sebe

Ljudje nismo preveč radi testirani s strani drugih, sami sebe pa prav radi testiramo. Kolikokrat smo se veselili, da bomo naslednji dan vprašani v šoli, pisali test v srednji šoli ali odgovarjali na izpitu. Kolikokrat pa z veseljem testiramo sebe; se vzpnemo na kakšen hrib, preplavamo daljšo dolžino v bazenu ali morju, skuhamo novo jed, naredimo še kak drugačen eksperiment. Človeštvo ima v sebi vžgano željo po raziskovanju in odkrivanju ter testiranju novega. In prav to spodbujata Hiša in Hiška eksperimentov.

Vsi njuni eksperimenti ponujajo podrobnejše preizkuševanje samega sebe preko neke resnice v znanosti ali tehnologiji. Eden še posebej zanimivejših je eksperiment, ki smo ga poimenovali »Žerjav za dva.«

Žerjav za dva

Eksperiment spodbuja timsko delo. Na vsako stran eksperimenta se namreč mora vsesti po eden in v vsako roko prijeti vrvico. Vse štiri vrvice so na drugi strani povezane in pritrjeni na trostrani kavelj. S pravilno usklajenim popuščanjem in zategovanjem posameznih vrvic lahko kavelj premikaš levo-desno, naprej-nazaj ter gor ali dol. Tako lahko izvajalca ulovita domine in jih preneseta nekam na drugo stran eksperimenta.

Moj najboljši dan v življenju

Odzivi obiskovalcev so bili vsi po vrsti spodbudni:

»Meni je v Hiši eksperimentov bilo všeč čisto vse in pridite še kdaj,« je dejala Nika Lebar. »Prosim vas, naj se vrnejo!« je skrbelo Aneja Škvorca, tudi iz 3. B dvojezične osnovne šole 1 Lendava.

Peter Gerenčar iz 5. C iz iste šole pa nam je priznal: »Dan, ko nas je obiskala, Hiša eksperimentov, je bil moj najboljši dan v življenju. Najbolj zanimiv je bil prepad, ker je bilo kot brezno brez dna. Do zdaj se nisem vedel, da se v daljši cevi sliši glasneje. Želim si, da bi ta dan bil vsak dan. z veseljem sem poslušal raketo s šumečo tableto.«

Brez skrbi, z veseljem bomo s Hiško eksperimentov še prišli na šole, kjer smo že bili, seveda pa bomo z veseljem obiskali še druge slovenske kraje.

Ostanite radovedni, postavljajte si vprašanja in iščite odgovore nanje. In mirno recite: »Tega pa ne vem,« ko česa ne veste! To še posebej velja za starše in učitelje.

Miha Kos, direktor, Hiša eksperimentov

fotografije: arhiv Hiše eksperimentov