Zelena, oranžna – daj gas, rdeča – švigni

Vsakič, ko sem pešec, kolesar ali avtomobilist, se čudim, česa smo zmožni Slovenci. Otroke smo nekoč učili, da čakajo pri rdeči luči in gredo čez cesto, ko je zelena. Velika napaka. Prosim, da starši svojih otrok te neumnosti ne učite več. Gre za preživetje! Na cestah so zagospodovali morilci. Oranžna luč, ki jo vidijo v daljavi, jim (namesto, da bi svojo vožnjo upočasnili) da znak, da do konca pritisnejo na pedalko za plin, da lahko potem švignejo skozi rdečo. Včasih to uspe kar dvema ali celo trem.

Sprašujem se, zakaj to počno? Sprašujem se, ali se da kaj spremeniti?
Morda je krivo, da hitimo, da ne znamo v sebi najti miru. Da se nam zdi, da bo ravno dejstvo, ali pridemo še ta moment skozi ravno to križišče, spremenilo naše življenje (in nam morda dalo mir vsaj do naslednjega križišča). Adrenalinska droga?
Morda je to izraz voznikove depresije. Ali morda občutek moči nad sužnjem-avtomobilom.
Zanimivo je, da tega ne počno le mladci, s črnimi očali in črnimi avtomobili (BMW, AUDI …) z zatemnjenimi stekli. Ne, prav tako redno videvam mlade dame, pa tudi starejše gospe in gospode, ki mirno, meni nič, tebi nič zavijajo v rdečo.

Takrat mi je tako žal, da sem študiral fiziko in se ne izučil za prometnika. Saj res, kje sploh so prometniki? Na cesti jih ni. Zaustavil bi jih in jim z veseljem vzel vozniško, pa ključe od avta. Človeške pravice? Ha, te so za tiste, ki mislijo na druge ljudi. Tiste, ki ne vidijo le sebe kot sončnega kralja in sveta, ki se vrti okrog njih.

Se da kaj spremeniti?
Mislim, da ja:

  • več prometnikov na ulice, ki imajo jajca, da vzamejo vozniško in ključe avtomobila in k temu dodajo tudi pravšnjo denarno kazen (preventiva je dobra, a kazen je vzgojna)
  • že najmlajše otroke je potrebno v prvem razredu osnovne šole ali pa že vrtcu naučiti, da je treba mamico ali očka, ki vozita skozi oranžno in rdečo luč na to takoj opozoriti (morda bodo ti vozniki prisluhnili vsaj svojemu otroku? Verjetno pa ne, saj ga z samo vožnjo že spravljajo v nevarnost.

Še kakšne konstruktivne ideje?

Ta vnos je bil objavljen v promet in psihologija. Zaznamek za trajno povezavo.

Dodaj odgovor